Na Osnovni šoli Borcev za severno mejo v Mariboru je včeraj potekalo zaključno srečanje v okviru projekta Vodni agenti Podravja s predstavitvijo rezultatov. Sodelujoči učitelji iz 12-ih osnovnih šol so dokazali, da lahko s povečanjem osveščenosti učencev in skrbnim ravnanjem s pitno vodo zmanjšamo njeno vsakodnevno porabo. Projekt izvaja Društvo vodna agencija in ga v okviru MIT iniciative podpira koncern Henkel.

Vodni viri so vse bolj ogroženi in tega se zavedajo tudi naši mladi vodni agenti, ki so v okviru projekta spoznavali vodne vire, raziskovali njihov pomen ter možnosti njihovega varovanja. Glavni cilj projekta je bil osveščanje učencev o pomenu in nujnosti varovanja vodnih virov ter racionalizacija porabe pitne vode. V projektu sodeluje 539 učencev, zlasti 3. in 4. razredov, pod mentorstvom 26-ih učiteljev iz 12-ih osnovnih šol iz Podravja in okolice. Projekt se je pod strokovnim vodstvom geografinje prof. dr. Tatjane Kikec pričel 1. septembra 2018 in traja do 31. maja 2019.

Na zaključni predstaviti so učitelji sodelujočih šol predstavili svoje delo z učenci na projektu. Na uvodnem seminarju so sodelujoče šole prejele izobraževalne pakete, ki jih je v okviru MIT iniciative doniral koncern Henkel. Ti so vključevali merilnik porabe vode, aplikacijo Vodni agent za vnos in analizo podatkov ter delavnico z mobilno vodno postajo. Učitelji so merilnike porabe vode namestili na armature (pipe) v učilnicah in so skupaj z učenci spremljali njihovo dnevno porabo vode. Podatke so skrbno beležili in jih vnašali v aplikacijo Vodni agent, kjer so lahko natančno na grafu spremljali spreminjanje porabe vode v izbranih časovnih obdobjih. Na podlagi zbranih podatkov in razgovora so s preprostimi vsakodnevnimi ukrepi učenci poskušali racionalizirati porabo vode. Kot je poročala ga. Vesna Trampuš iz OŠ Franceta Prešerna Maribor, so se pri pouku likovne umetnosti, kjer se porabi največ vode, dogovorili: »da čopičev, lončkov in palet z barvo ne peremo pod tekočo vodo v razredu, ampak natočimo vodo v koritce in tako očistimo likovni pribor. Učenci so dejavnost zelo dobro sprejeli in sami pripravijo koritce z vodo in med seboj izberejo dva, ki očistita likovni pribor.« Ga. Tanja Hanželič iz OŠ Angela Besednjaka Maribor je med drugim poročala: »da so zmanjšali porabo vode, so pili izključno iz lončkov, da voda ni po nepotrebnem tekla.« Ga. Martina Mikec Avberšek iz OŠ Duplek pa je ugotavljala, da se je poraba vode iz dneva dan zelo spreminjala, odvisno od izvedenih aktivnosti, »res pa smo se trudili biti čim bolj previdni in varčni.« Na OŠ Sv. Tomaž so se med drugim z učenci dogovorili, da „pipo odprem le, ko potrebujem vodo in to z manjšim pritiskom“, je poročal g. Zdravko Majcen. Učitelji so tudi poročali, da so se tudi učenci med seboj drug drugega opozarjali na racionalno rabo vode. Del svoje osveščenosti pa so prenesli tudi na svoje starše, ki so učiteljem poročali, da jih učenci doma opozarjajo, da porabijo preveč vode in so jim med drugim predlagali, da naj vodo od umivanja solate uporabijo za zalivanje rož.

Analiza v aplikaciji Vodni agent zbranih podatkov je pokazala, da je povprečna poraba vode v prvem mesecu spremljanja porabe znašala 2,28 litra na učenca na dan. Sedaj na koncu projekta pa znaša povprečna poraba le še 1,34 litrov na učenca na dan. To pomeni zmanjšanje porabe vode kar za 41 %, kar je več od pričakovanj. S tem so sodelujoči učitelji dokazali, da se da z različnimi aktivnostmi osveščanja učencev že v relativno kratkem času, v nekaj mesecih, ozavestiti racionalno rabo vode in tako zmanjšati njeno porabo.

V okviru projekta so učitelji v pouk vključili številne vsebine na temo vode. Učenci so tako v obliki pogovora, pripovedovanja, ogledov različnih videoposnetkov, praktičnih poizkusov, terenskega dela ter drugih učnih metod, spoznavali vodni krog, različne vodne vire, ugotavljali porabnike vode ter največje onesnaževalce voda, primerjali količino in stanje pitne voda doma ter po svetu idr. Rezultat njihovega dela so številni poučni plakati, miselni vzorci, literarna (pesmice, zgodbice) in likovna dela ter nenazadnje raziskovalna naloga. Da so bili zadani cilji doseženi nam priča tudi zapis učenke iz OŠ Žetale: »Začnite varčevati z vodo! Na takšen način bo svet boljši in lepši za vse.«

Šole je obiskala tudi mobilna vodna postaja, ki obsega praktično predstavitev vodovodne in komunalne infrastrukture. Učenci so v obliki delavnic spoznali od kod in kako pride voda do pipe in kaj se z njo zgodi, ko odteče v odtok, kar je povečalo njihovo osveščenost glede odgovornega ravnanja z vodo in vodnimi viri. Delavnic se je skupno udeležilo nekaj več kot tisoč učencev.

Sodelujoči učitelji so projekt ocenili kot zelo dober, saj se neprisiljeno vklaplja v vsakodnevno življenje v šoli in doma. Ker se poraba vode meri, je zadeva tudi dovolj konkretna, da je za učence zanimiva in radi sodelujejo.

Po besedah vodje projekta, geografinje prof. dr. Tatjane Kikec: »Mora vsak izmed nas prevzeti del odgovornosti za varovanje in ohranjanje vodnih virov. Največji dolgoročno usmerjen učinek pa bomo dosegli, če pričnemo z osveščanjem mlajših generacij, zlasti učencev, ki so bodoči upravitelji okolja in nenazadnje odločevalci bodočega razvoja.« Sodelujoči učitelji so se strinjali, da pričeti z osveščanjem učencev ni nikoli prezgodaj, le njihovi razvojni stopnji primeren način moramo izbrati.

«Naše zaposlene in upokojence podpiramo pri njihovih prostovoljnih socialnih aktivnostih. Leta 1998 smo v ta namen ustanovili iniciativo MIT (Make an Impact on Tomorrow). Po dvajsetih letih iniciativa beleži poseben rekord, saj je bilo do današnjega dne več kot 4000 Henklovih zaposlenih in upokojencev vključenih v preko 10 000 projektov v vsaj 50 različnih državah,” je povedala vodja kakovosti v Henkel Maribor d.o.o., Polona Jalovec-Borovnik, prostovoljka iz Henkla Maribor, ki je podprla projekt. Ob tem je dodala: »Zavedamo se pomena varovanja okolja in vodnih virov ter nujnosti osveščanja mlajših generacij. Zato smo podprli projekt Vodni agenti Podravja in z donacijo omogočili opremiti sodelujoče šole z izobraževalnimi paketi.« Te so sodelujoče šole prejele v trajno last in jih bodo lahko po zaključku projekta uporabljali tudi v naslednjih šolskih letih z naslednjimi generacijami učencev.

Vodni viri so količinsko omejeni in so vse bolj ogroženi, v prvi vrsti zaradi različnih človekovih dejavnosti. Kot je povedala prof. dr. Tatjana Kikec je zato skrajni čas, da se pričnemo zavedati svojih dejanj in naredimo nekaj za naše okolje. Poznavanje delovanja narave in razumevanje njenih zakonitosti in procesov je ključno za ohranjanje in zaščito okolja in vodnih virov. Zato je nujno potrebno izobraževanje širše javnosti in še zlasti mlajših generacij.

Prof. dr. Tatjana Kikec

Maribor, 16. maj 2019

oznor

oznor

oznor