Zadnjo letošnjo uro dopolnilnega pouka za predšolske otroke na Dunaju je popestril obisk Vodne agencije Slovenije. Ti otroci so se lani že spoznali z Vodnim agentom in varovanjem voda, letos pa smo njihovo znanje še nadgradili.
Srečali smo se v dunajskem kampu Neue Donau in večina nas je tja prišla z javnimi prevoznimi sredstvi. Seveda si je po vožnji s podzemno žleznico, tramvaji in avtobusi najprej treba umiti roke. In smo si jih, zraven pa še merili količino vode, ki je iztekla iz pipe. Zgrozili smo se, koliko vode porabimo samo pri umivanju rok. Potem so tu še naša oblačila, za katerih produkcijo je spet porabljena ogromna količina vode, in še in še bi lahko naštevali. Vodo je torej treba uporabljati preudarno in z njo varčevati na vsakem koraku. Lahko jo sicer tudi prečistimo in to smo tudi naredili. Vata, mivka, različne vrste peska in kamenja ter oglje so naravna »čistilna naprava« ter zadržijo umazanijo, vendar to še vedno ni pitna voda.
Spoznali pa smo tudi slovensko porečje, ki je zelo razvejano, zato smo se morali kar potruditi, da smo reke našli na zemljevidu. Za konec smo vrstnikom v Sloveniji narisali in napisali razglednice ter se tudi s tem še malo bolj povezali s Slovenijo in slovenskim jezikom.
Judita Babnik, učiteljica dopolnilnega pouka slovenščine na Dunaju
