MALE KOMUNALNE ČISTILNE NAPRAVEpdf_downlaod

  1. Kje in kdaj je potrebno zgraditi MKČN
  2. Namen in funkcija MKČN
  3. Delitve, prednosti – slabosti, kaj lahko vpliva na izbor ČN
  4. Stroški delovanja MKČN
  5. Sofinanciranje izgradnje MKČN
  6. Odnos lastnik MKČN in izvajalec Gospodarske javne službe
  7. Uporaba MKČN
  8. Komu je ta predstavitev namenjena
  9. Viri

 

1. Kje in kdaj je potrebno zgraditi MKČN

Najkasneje do 31.12.2017 morajo lastniki objektov (hiš, …) na območjih, kjer ni javne kanalizacije, zgraditi iMKČN. Pri novogradnjah je to že obvezno od 14.12.2002.

Gradnja kanalizacije poteka na osnovi Operativnega programa odvajanja in čiščenja odpadnih in padavinskih voda. Iz njega so razvidna območja in termini izgradnje kanalizacijskega omrežja.

Priloga 1: zemljevid kanalizacijskega omrežja

 2.  Namen in funkcija MKČN

MKČN je naprava za čiščenje komunalne odpadne vode z zmogljivostjo čiščenja, manjšo od 2000 PE (populacijskih ekvivalentov), v kateri se komunalna odpadna voda zaradi njenega čiščenja obdeluje z biološko razgradnjo na naslednji način:

  • s prezračevanjem v naravnih ali prezračevalnih lagunah (standard 12255-5),
  • v bioloških reaktorjih z aktivnim blatom(standard 12255-6) ,
  • v bioloških reaktorjih s pritrjeno biomaso (standard 12255-7),
  • z naravnim prezračevanjem s pomočjo rastlin (rastlinska ČN).

Za MKČN do 50 PE se šteje tudi naprava za čiščenje komunalne odpadne vode, ki je izdelana skladno s standardi 12566-1 do 12566-5 in iz katere se očiščena voda odvaja neposredno v površinsko vodo preko filtrirne naprave ali posredno v podzemno vodo preko sistema za infiltracijo v tla.

V našem primeru se bomo osredotočili na to zadnjo skupino naprav, ker nas zanimajo predvsem naprave za enostanovanjske hiše.

3. Tipi MKČN in principi čiščenja

Anaerobne čistilne naprave Aerobne čistilne naprave

  • Pretočna tehnologija s suspendirano in/ali pritrjeno biomaso
  • Membranska tehnologija (MBR)
  • Sekvenčni biološki reaktor (SBR)

Kombinacija anaerobne in aerobne čistilne naprave Rastlinska čistilna naprava

Proizvajalci (prodajalci) jih na seznamu Komunalne zbornice na dan 27.3.2014 razvrščajo takole:

Vrsta število Vrsta število
biofiter 2
biološka 2 pretočna 22
kontinualna 1 SAF 1
MBR Membranske 1 SBR Sekvenčni biološki reaktor 17

 

Biofilter in biološke (pretočne)

Primer 1 (pritrjena biomasa)                               (BIOROCK in CLEARFOX)

cistilne1

Čistilna naprava deluje v dveh stopnjah. Odpadna voda iz objekta vstopi v prvi rezervoar v katerem se zagotovi pred čiščenje in ločevanje trdnih od tekočih snovi (faza sedimentacije). Odpadna voda se nato gravitacijsko prelije ter dodatno očisti skozi pred filter in vstopi v bioreaktor, kjer se začne aerobni bio filtracijski proces čiščenja. V tej  zadnji fazi se odpadna voda čisti skozi plasti medija, ki je predhodno obdelan z encimi, ki spodbujajo pravilno in hitro rast bakterij. Bakterije se naselijo v mediju v ogromnih količinah in uspešno odstranjujejo oz. čistijo odpadno vodo, ki priteka v reaktor. Tehnologija čiščenja deluje v kombinaciji z anaerobno/aerobno biološko razgradnjo ter filtracijo. Pri procesu čiščenja rabimo tudi zrak, ki se dovaja preko cevnega sistema. Za dovod zraka ni potrebno puhalo, zato tudi ne rabimo priključka na električno energijo. Prezračevanje se vrši z naravnim pretokom zraka (vlek).

Narava opravlja delo, robusten in samo delujoč sistem, vzdrževanja skoraj ni. Ko je to potrebno moramo ali zamenjati ali oprati elemente filtrskega dela.

 

Deluje samostojno, neslišno, brez gibljivih delov, brez elektrike

Dobro prenaša večmesečne prekinitve uporabe, vnos čistil, kemikalij, mleka, maščob Učinek čiščenja do 99%

Nizki stroški delovanja in vzdrževanja

Nujen dovolj visok zračnik, da dobimo potreben vlek (cca 5m)

cistilne2

Primer 2 (pritrjena biomasa)

(FANN BIOBED)

cistilne3

Zemljina mora biti na mestu, kjer bo postavljen sistem za ponikanje, sposobna prevzeti obdelano vodo, ki odteka preko modulov. Moduli morajo biti postavljeni pravokotno na nagib terena oz na tok podtalne vode. V tem primeru pronica v sistem minimalna količina meteorne vode, ki potencialno priteče po terenu. Na module ne sme dotekati tuja voda (meteorna, izvirska, podtalnica), saj sistem v tem primeru ne bo deloval.

IN-DRÄN je sistem za precejanje in filtriranje odpadne vode. Njegova prednost ni le v tem, da predstavlja cenovno ugodno rešitev, temveč predvsem v tem, da je s preprosto tehnološko rešitvijo dosežena izredno visoka stopnja obdelave odpadne vode.

Modul IN-DRÄN je sestavljen iz geotekstila kot konstrukcijskega materiala, na katerem raste biološka ruša (pritrjena biomasa). Med gubami, s katerimi dosežemo veliko statično površino, so jedra iz termoplastov. Odpadna voda pronica preko gub, ki so odprte navzgor, in prehaja preko slojev biomase v tla. Biomasa dobi potreben kisik iz sosednjih gub, v katere je vtok odpadne vode preprečen. Prezračevanje sistema je naravno po sistemu dimnika. Zajem zraka je na koncu ponikovalnega polja skozi zračnik, izpust pa na strehi objekta skozi kanalizacijski zračnik. V primeru, da kanalizacijski sistem na objektu ni zgrajen korektno in nima zračnika na strehi, je potrebno prezračevanje urediti med primarnim usedalnikom in objektom. V kolikor to ni izvedljivo na naraven način, je potrebno montirati sistem prisilnega prezračevanja (ventilator).

cistilne4

Primeren za objekte, ki skozi leto niso obremenjeni konstantno ali nimajo za delovanje čistilne naprave na razpolago električne energije.

Posamezni IN-DRÄN modul lahko obremenimo s 125 l odpadne vode na dan. Za 5 PE, kar ob normativu 150 l/PE.dan pomeni 750 l/dan: potrebujemo torej 6 modulov. V nasprotju s konvencionalnim sistemom ima IN-DRÄN vedno enako dolžino. Glede na ponikovalno sposobnost zemljine se spreminja le širina (od 1.0 m do 5 m pri glini). Strošek izvedbe celotnega sistema je odvisen od propustnosti tal, kar pa ne vpliva bistveno na skupno ceno.

Ponikovalno polje v nobenem primeru ne sme biti poplavljeno z meteorno vodo. V primeru večjih količin meteorne vode je  potrebno ponikovalno polje  zaščititi  z drenažo, ki mora biti globlja  od ponikovalnega polja. Drenaža je locirana gorvodno glede na ponikovalno polje.

Sistem IN-DRÄN lahko inštaliramo kjerkoli, le v primeru podtalnice, ki sega do samega ponikovalnega polja, izvedba ni mogoča.

Naprava dosega visok odstotek čiščenja zakonsko predpisanih parametrov (BPK in KPK) in parametrov, ki se preverjajo pri večjih čistilnih napravah (TSS, nitrati, fosfati, amonijak). Ob predvideni spremembi zakonodaje ne bo potrebna nadgradnja oz. dograjevanje.

Na sami čistilni napravi nikoli potrebno ničesar menjati in nikoli ni potrebno nič dodajati v sam proces čiščenja.

Čistilna naprava ob pravilni uporabi nikoli ne potrebuje servisiranja oz. menjave posameznih sklopov, potrebni so le periodični ogledi in letno praznjenje.

cistilne5

Primer 3 (pritrjena in suspendirana biomasa )

(DIAMOND DMSx, FEL 4-25, FELIX-4, Traidenis NV – 1)

cistilne6

Čistilna naprava je sestavljena iz dveh valjastih rezervoarjev s stožčastim dnom v kompaktni izvedbi. Notranji rezervoar (3) deluje kot prezračevalna cona, zunanji rezervoar (6) kot sekundarni usedalnik (usedalna cona). Nadgrajena je z revizijskim nastavkom (15), ki se zaključi z revizijskim pokrovom (16).

Odpadna voda doteka neposredno v prezračevalni rezervoar (3), kjer se premeša s prezračenim aktivnim blatom iz biološkega procesa. Na sredini prezračevalnega rezervoarja se nahaja osrednja prezračevalna cev (5) premera 20 cm, ki je v spodnjem delu opremljena s difuzorjem (8). S pomočjo puhala (10) in cevi (7) dovaja stisnjeni zrak v difuzor, katerega zračni tok mehurčkov v osrednji cevi povzroči dvigovanje aktivnega blata iz sekundarnega usedalnika (6) in mešanice blata iz prezračevalne cone in nato tok navzdol skozi fiksne bio-nosilce (4). Zračni tok je dovolj močan, da dvigne usedeno blato (9) v gibanje. Konstrukcija čistilne naprave (stožčasta oblika) in neprekinjeno prezračevanje zagotovi stalno mešanje odpadne vode in blata z zrakom in s tem stalne aerobne pogoje kar omogoča oksidacijo organskega onesnaženja ne samo biomase v kroženju, temveč tudi bio-filma, ki se formira na fiksnih bio-nosilcih (4). Ko krožni tok prehaja skozi bio-nosilce, se koncentracija raztopljenega kisika zmanjšuje, s čimer se v zgornjih plasteh bio-filma ne razvijajo samo procesi razgradnje organskih onesnaženj, temveč tudi proces nitrifikacije in v spodnjih plasteh, zaradi pomanjkanja raztopljenega kisika  proces denitrifikacije. Tako  odstranjevanje celotnega dušika ni manjše od 50% za razliko od čistilnih naprav s konvencionalnim sistemom aktivnega blata kjer se koncentracija dušika zmanjša le za cca.20%. Zaradi  tega  bio-nosilci  omogočajo  preprečevanje vpliva denitrifikacije (izplavljanje blata) v sekundarnem usedalniku.

Na zunanji strani prezračevalne cone se nahaja sekundarni usedalnik (6) (usedalna cona), kjer je tok mešanja precej manjši, kar povzroči usedanje mešanice aktivnega blata na dno (9) in nato ponovno zaradi toka zraka in  tekočine v srednji  cevi  dvigovanje  v suspenzijo.  To  neprekinjeno  gibanje odpadne vode omogoča maksimalno biološko razgradnjo odpadnih snovi. Med filtracijo mešanice blata skozi zgoščeno blato na dnu so zadržani tudi manjši kosmi blata tako, da je s tem zagotovljena nižja koncentracija usedalnih snovi v čiščeni odpadni vodi. Bistri zgornji sloj čiščene vode se steka v zbirni kanal (2) iz katerega se preko nazobčanega prelivnega roba (1) preliva v iztočno cev (14). Pred prelivnim robom na vrhu se nahaja lovilec pen (12), ki preprečuje uhajanje plavajočih snovi in pen v iztok.

Vzdrževanje naprave: Dovolj je, da jo 1-4 krat na leto očistite (koncentracija aktivnega blata v kroženju povečana do 6 g/l). Očistite jo tako, da odstranite odvečno blato, ki se je nabralo na dnu sekundarnega usedalnika. Obvezno je, da odklopite in odstranite cev za dovod zraka. Odvečno blato se posrka skozi navpično cev. Blato, ki ostane na organskemu vložku po tem, ko ste odvečno blato z dna odstranili, je dovolj, da naprava deluje pravilno. Prav tako je pomembno, da se opravijo drugi preventivni pregledi, kot je pregled ali kompresor deluje pravilno ali je zračni filter pravilno očiščen. Preventivni pregledi bi se morali vrstiti med 1 in 4 krat na mesec.

60W puhalo, ki deluje neprestano. 525kWh/leto

Kontinualna (suspendirana biomasa)

(TOPAS PRE 5 – 50 PE)

cistilne7

Nadzorna enota Tom omogoča spremljanje delovanja čistilne naprave  na podlagi dvajset letnih izkušenj o delovanju in nadzoru čistilne naprave EKO-TOPAS. Njegova glavna naloga je spremljanje dejavnosti v časovnih obdobjih in preklapljati na način delovanja glede na količino odpadne vode. Odvisno od količine odpadne vode nadzorna enota Tom avtomatsko izbere način delovanja in tudi povratno delovanje za samo čiščenje črpalk in komponent. Ob nerednem dotoku odpadne vode samodejno preklopi na vzdrževanje in ohranja biomaso do štiri mesece v pripravljenosti za ponovno čiščenje odpadne vode. V primeru izpada električne energije ali okvare čiščenje odpadne vode še vedno  poteka  na  osnovi gravitacije.  Čistilne  naprave  pod  trgovsko  znamko  EKO  TOPAS-Pre avtomatic  so  bile  narejene  na  podlagi  izkušenj  o  čiščenju  odpadnih  voda  s  posebno  zasnovo prezračevanja in s pretokom odvisnim glede na količino odpadne vode.  Ta poseben način delovanja je patentiran in mednarodno zaščiten. Čistilna naprava je zasnovana za neredne dotoke odpadne vode, to je praktično večino dotoka dvakrat na dan. Čistilna naprava EKO TOPAS je opremljena s hranilnikom, tako da ves dotok pobere in deluje oziroma čisti po potrebi.

  • patentirana tehnologija delovanja
  • prekat s sondo za merjenje količine odpadne vode
  • garantirano delovanje čistilne naprave tudi po štirih mesecih brez dotoka odpadne vode
  • voda je primerna za uporabo (zalivanje vrtov…) koreninsko ali kapljično
  • vse možne napake so označene na zaslonu in opozarja z lučko in piskanjem
  • nadzorna enota omogoča prilagoditev čiščenja, glede na količino in umazanijo odpadne vode
  • samočistilne sonde in prezračevalni sistem
  • patentirani samočistilni peščeni filter, po uporabi katerega je voda skoraj 100 % čista
  • ta voda se lahko reciklira in uporablja za splakovanje WC, pranje avtomobilov, zalivanje, pranje…(ob uporabi membranskega filtra, UV svetilke, kloriranja)
  • popolnoma avtomatsko delovanje glede na količino odpadne vode in s tem varčevanje z energijo
  • enostavna vgradnja, brez betoniranja temeljne plošče ali ob betoniranje čistilne naprave
  • sama izbira višine dotoka,dotok je lahko nižji kakor iztok vode (gravitacijsko delovanje?)
  • 30 letna garancija na vodotestnost posode
  • dnevni pritok odpadne vode je možno za dva dni prekoračiti za 200% od predvidene količine odpadne vode na dan

MBR – Membranska tehnologija

(si-CLARO)

cistilne8

  • Odpadna voda, ki prihaja iz hiše, se v prvem delu naprave mehansko očisti (neraztopljeni delci sedimentirajo)
  • Iz tega dela naprave gre umazana voda v del kjer poteka biološko čiščenje. V tej stopnji poteka razgrajevanje organskih snovi s pomočjo mikroorganizmov (aktivno blato), ki se prehranjujejo z umazanijo in jo tako V ta del naprave dovajamo tudi precejšnjo količino zraka v katerem je tudi kisik, ki še dodatno pospeši delovanje mikroorganizmov.
  • Po obdelavi vode v biološkem reaktorju, sledi faza
  • Po tej fazi pa sledi izčrpavanje vode skozi specialne membrane nazaj v naravo ali v rezervoar za kasnejšo ponovno

Biološko obdelana odpadna voda se izčrpa skozi ultra filtracijsko siClaro membrano ® katere pora je manjša od 1 mikrona (<0,1 mikrona), zato v napravi ostanejo vsi drobni delci, koloidni materiali ter organske in anorganske polimerne molekule. Membrana zadržuje te snovi, ne da bi spremenili fizično ali kemično sestavo ( ioni kot so natrij, kalcij, magnezijev klorid in sulfat) . Ravne membrane so izdelane iz uporabniku prijaznih materialov (iz organskih polimerov), ki v kombinaciji z vrhunsko oblikovano membrano nudijo zelo učinkovit sistem čiščenja odpadne vode.

  • Za uporabo na vodovarstvenih področjih
  • Ponovna uporaba očiščene vode (kot procesna voda), dezinficirana
  • Ustreza iztočnim razredom C , D, N , +H
  • Kot modul za naknadno vgradnjo
  • Čiščenje odpadnih vod iz centralnih komunalnih čistilnih naprav (kot naknadno čiščenje )
  • Čiščenje izcednih voda na deponijah odpadkov
  • Čiščenje industrijskih odpadnih vod (pralnice, živilska industrija, papirna industrija, ….. )
  • Čiščenje odpadnih vod v pristaniščih, marinah, na ladjah in drugih plovilih

Martin Systems (proizvajalec filtrirnega modula) zagotavlja: da je očiščena voda brez patogenih mikroorganizmov; ne vsebuje okolju škodljivih snovi, kakovost očiščene vode pa je primerna za ponovno uporabo v tehnološke namene. Dnevna poraba el. energije do 2,4 kWh. Letno do 876 kWh.

Pretočna tehnologija (pritrjena biomasa)

(OXYFIX, WSB clean)

cistilne9

cistilne10

Odpadna voda priteče v primarni usedalnik. Blato in trdi delci se tukaj usedejo na dno. Usedlo blato se postopno razgradi. Voda se pretoči v drugi prekat, kjer jo pričakajo na podlago v tankem sloju pritrjeni mikroorganizmi (biofilm). V ta prekat puhalo v intervalih vpihava zrak in dovaja kisik mikroorganizmom. Tako se izmenjujejo procesi aerobnega in anaerobnega čiščenja. V tretjem prekatu se voda umiri in usedlina se pomakne proti dnu. Od tu jo s pomočjo zraka prečrpa nazaj v prvi prekat. Prečiščena voda odteče skozi iztok.

Pretočna tehnologija (suspendirana biomasa)

(Picobell, Separat TP-8)

cistilne11

cistilne12

cistilne13

Odpadna voda priteče v primarni usedalnik. Blato in trdi delci se tukaj usedejo na dno. Usedlo blato se postopno razgradi. Voda se pretoči v drugi prekat, kjer jo pričakajo v vodi suspendirani mikroorganizmi. V ta prekat puhalo v intervalih vpihava zrak in dovaja kisik mikroorganizmom. Tako se izmenjujejo procesi aerobnega in anaerobnega čiščenja. V tretjem prekatu se voda umiri in usedlina se pomakne proti dnu. Od tu jo s pomočjo zraka prečrpa nazaj v prvi prekat. Prečiščena voda odteče skozi iztok.

SBR – Sekvenčni Biološki Reaktor

Primer 1 – ČN s puhalom                                      (ROTO MČN 6, Klaro Easy, ……)

cistilne14

 

Za delovanje SBR čistilnih naprav so značilni 4 delovni cikli.

  • črpanje vode iz zbiralnika blata v aerator
  • aeracija v aeratorju
  • črpanje prečiščene vode iz ČN
  • črpanje usedenega blata iz aeratorja nazaj v zbiralnik blata

Delovanje čistilne naprave upravlja računalniška kontrolna enota, ki jo upravlja glede na količino in dinamiko odpadne vode tako, da zrak, ki ga potiska puhalo spušča skozi različne cevi (4) v posamezne dele čistilne naprave in tako vodo prečrpava in prezračuje. Krmilna enota, puhalo in elektromagnetni ventili so montirani izven cisterne v ustreznem prostoru v hiši ali v zunanji omarici, ker ne smejo biti preveč oddaljeni od same posode zaradi tlačnega upora v ceveh. Različni proizvajalci imajo največjo razdaljo nekje med 7 in 15 metri.

Primer 1 – ČN s čistilnim modulom

(AQUAmax, MONOfluido)

cistilne15

Odpadna voda priteka v prvi prekat. Blato in trdi delci se usedajo na dno. Blato se v prvem prekatu razgrajuje.

  1. S črpalko potisne vodo iz drugega prekata v prvega, sprosti ustje cevi v kolikor je v njem kakšen večji delec in vzpostavi natego in tako prečrpa vodo v drugi
  2. V šestih urah s pomočjo kontroliranega prezračevanja in mirovanja očisti odpadno vodo v drugem Za to uporabi mešalnik/aerator, ki premeša vsebino drugega prekata in ob tem vpihuje zrak, ki ga s podtlakom sesa izpod pokrova posode, v vodo. Ker se izmenjujejo obdobja mešanja in mirovanja, se izmenjujejo tudi aerobni in anaerobni procesi v živem blatu.
  3. V tej fazi se mulj usede na dno drugega prekata, očiščena voda ostane v zgornjem delu drugega
  4. Očiščeno vodo, primerno za izpust v okolje, s črpalko prečrpa skozi posodo za vzorčenje v odtočno

Zelo tiho delovanje.

Enostavno vzdrževanje, ker je mogoče čistilni modul izvleči iz cisterne in ga očistiti, preveriti in morebiti popraviti, ne da bi bilo potrebno izprazniti cisterno.

Enostavno upravljane preko kontrolne enote. Napravi povemo število uporabnikov.

Samodejni preklop v varčevalni način ob zmanjšanem dotoku in vrnitev v normalno delovanje ob povečanem dotoku.

Poraba električne energije približno 350 kWh letno (enoletno testiranje povprečne slovenske družine). Možnost dvofazne gradnje.

Rastlinske čistilne naprave

(Limnowet,INITRAM)

cistilne16

Delovanje rastlinske čistilne naprave Limnowet®temelji na posnemanju samočistilne sposobnosti narave. Sistem je sestavljen iz več zaporedno povezanih gred, izoliranih z neprepustno folijo in napolnjenih  s  substratom,  kjer  se  voda  gravitacijsko  pretaka   pod   površino.   Ob sodelovanju mikroorganizmov in vlagoljubnih rastlin ter aktivni, vnaprej načrtovani vlogi fizikalnih in kemijskih procesov, se voda očisti do zahtevanih standardov.

S pravilno izbiro rastlin, substratov, pretokov vode ter primerno površino posamezne procese intenziviramo oziroma delovanje RČN prilagodimo vrsti onesnaženja odpadne vode.

  • Za delovanje ne potrebujejo električne energije in strojnih elementov, saj se voda po sistemu pretaka gravitacijsko, zato so obratovalni in vzdrževalni stroški zanemarljivo majhni
  • Nudijo možnost uporabe/predelave obstoječe greznice za primarni usedalnik
  • Zaradi podpovršinskega toka vode ne prihaja do smradu in razvoja insektov
  • Zelo učinkovito odstranjujejo KPK, BPK5 ter ostale parametre kot dušik, fosfor, težke kovine in druge strupene snovi. Učinkovito zmanjšujejo število fekalnih in drugih bakterij (90–99 %)
  • Prečiščena voda se lahko večnamensko uporabi za namakanje oziroma zalivanje zelenih površin, gašenje požarov, kot aqua kultura ipd

RČN se projektira za vsakega investitorja posebej (izdela se PZI načrt, ki je podpisan s strani pooblaščenega inženirja), zato niso podvržene tipskemu preizkusu skladno z normativom 12566-3. Pri RČN je lastnik sam dolžan z meritvami dokazati ustreznost delovanja s prvimi meritvami, ki jih izdela akreditiran laboratorij.

 

3.  Delitve, prednosti – slabosti, kaj lahko vpliva na izbor ČN

Elektrika?

Ne glede na vse strokovne delitve uporabljene zgoraj, bom jaz najprej ločil ČN v dve skupini. Na tiste, za svoje delovanje ne potrebujejo električne energije in tiste, ki jo. Tipična poraba električne energije je nekje med 30 in 60 € letno. V 25 letih to znese 750 do 1500€ pri sedanji ceni 0,1€/kWh.

Vzdrževalni stroški ČN

ČN, ki potrebujejo elektriko imajo puhala (kompresorje), elektromagnetne ventile, mešalnike z elektromotorji, črpalke in nekatere tudi kontrolne enote (elektronika). Vse te naprave so podvržene obrabi, staranju in jih bo prej ali slej potrebno zamenjati. Garancije proizvajalcev ČN za tehnološki del le teh so večinoma dve ali tri leta.Tudi ČN, ki elektrike ne potrebujejo večinoma potrebujejo nekaj vzdrževalnih posegov. Pri rastlinskih ČN je na približno 8 let potrebno zamenjati (oprati) substrat, prav tako pri »pasivnih« oprati ali zamenjati filtrske vložke.

Velikost (primarnega) usedalnika?

Od tega je namreč odvisna potrebna pogostost praznjenja ČN in odvoz gošče. Glede na trenutno stanje v naših krajih, ko nam izvajalec opravljanja storitev obvezne občinske gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode (Komunala) poleg porabljene vode zaračuna še praznjenje greznice ali MKČN v skladu s trenutno veljavno zakonodajo in nam le to pripada enkrat v treh letih za tako plačan pavšal, je smiselna ČN z večjim prostorom za goščo. Res pa nekateri prodajalci MKČN menijo, da bo potrebna sprememba zakonske podlage, ker da tuji proizvajalci ČN ne bodo samo za nas delali modelov z večjimi usedalniki. Bomo videli, kdo bo bolje lobiral.

Tu se mi zdi potrebno opozoriti, da različni prodajalci za tehnološko isto ČN (Diamond, Fel, Felix, Traidenis) pravijo, da je potreben odvoz gošče od 1 do 4 x letno, do tega, da je potreben 1 x v treh letih. Se pravi najmanj 1x ali največ 12x v treh letih. Cena odvoza pa je seveda kakor kje, se pravi od nekaj 10 do 100 ali več € na odvoz.

Dodatki, potrebni za delovanje ČN?

Večina ČN naprav iz seznama Komunalne zbornice jih ne potrebuje.

Nadgradnja obstoječe greznice?

Pri nekaterih modelih ČN je mogoče uporabiti obstoječo greznico kot primarni usedalnik. Zato mora greznica izpolnjevati nekaj pogojev. Vodotesnost, ustrezna velikost, zračnost, potopljen iztok, …). Morda pogoje izpolnjuje kakšna tipska greznica. Potrebna je individualna preverba.

Vpliv na okolje, potreben prostor

Z izjemo rastlinskih ČN je ostale mogoče vkopati v zemljo in tako razen pokrova in morebiti še omarice za puhalo ali kontrolno enoto ni vidnega nič drugega. Rastlinska ČN potrebuje približno 2,5 m2 za 1 PE prostora za grede.

Iztok iz ČN

Za ČN potrebujemo vodno soglasje, ki nam ga izda ARSO ne glede na to ali bo voda iztekala v vodotok ali v ponikovalnico. Katere vodotoke smemo uporabiti je razvidno iz Atlasa okolja  http://gis.arso.gov.si/atlasokolja/profile.aspx?id=Atlas_Okolja_AXL@Arso

kjer so dovoljeni vodotoki (površinska celinska voda) vrisani s črtkano ali polno modro črto. Če vodotok ni vrisan v Atlasu okolja, je vanj prepovedano odvajati očiščeno vodo iz MKČN.

Enota za povodje Savinje je v Celju in pravijo, da je najenostavneje kar priti k njim in osebno urediti vse potrebno za pridobitev soglasja.

Zahtevana stopnja očiščenosti – vplivna območja, …

Tudi to je pomemben faktor pri odločanju o izbiri. Višina talne vode.

4.  Stroški delovanja MKČN

V Operativnem programu odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode (novelacija za obdobje od leta 2005 do leta 2017) v Prilogi 4: Priporočila o tehnološko ustreznih in ekonomsko sprejemljivih rešitvah za odvajanje in čiščenje odpadnih voda na malih komunalnih čistilnih napravah so objavljeni podatki iz Kompare, B., Atanasova, N., Uršič, M., Drev, D., Vahtar, M. Male čistilne naprave na območju razpršene poselitve. Domžale: ICRO – Inštitut za celostni razvoj in okolje, 2007.

Analiza je bila izvedena za čistilne naprave z razpršeno biomaso (SBR čistilna naprava), čistilne naprave s pritrjeno biomaso, rastlinske čistilne naprave, lagune te pretočne in nepretočne greznice, nazivnih velikosti 5, 10, 20 in 50 PE.

Investicija vključuje stroške gradbenih, zemeljskih, monterskih in zaključnih del. V investicijo pa je vključena tudi priključitev, oz. prevezava hišne kanalizacije na predvideno individualno (skupno) malo komunalno čistilno napravo (oziroma nepretočno greznico), ki je oddaljena 10 m od objekta. V investicijske stroške mora biti zajeta tudi ureditev odtoka očiščene odpadne vode (v vodotok ali v ponikalnico).

Obratovalni in vzdrževalni stroški se razlikujejo glede na vrsto MKČN. Specifikacija upoštevanih stroškov pa je za vsak primer podana posebej. Vsi vzdrževalni stroški upoštevajo stroške investicijskega vzdrževanja (amortizacijo). Predpostavke uporabljene za izvedbo dinamične analize stroškovne učinkovitosti:

  • Ekonomska doba investicije 25 let
  • Diskontna stopnja 6 %
  • Predvidena življenjska doba MKČN 25 let (gradbeni del), za strojni del pa 13 let
  • Okoljska dajatev za obremenjevanje okolja s komunalnimi odpadnimi vodami znaša 26 €/PE. Znižana okoljska dajatev pa znaša 3,9 €/PE
  • Upoštevana cena električne energije 0,1 €/kWh
  • Privzeta cena obdelave odvečnega blata 13,3 €/m3
  • Privzeta cena obdelave mulja za nepretočne greznice je 0,52 €/m3
  • Cena prevzema in odvoza odvečnega blata in mulja z 10 m3 cisterno: 1,25 €/km
  • Povprečna razdalja transporta: 50 km

V vzdrževalne in obratovalne stroške so všteti:

  • stroški čiščenja in odvoza odvečnega blata (mulja), vključno z oceno delovanja MKČN,
  • stroški električne energije,
  • letni servis in okoljska dajatev – znižana za 85%
  • amortizacijska vrednost za gradbeni del 4% investicijske vrednosti MKČN, za strojni del pa 7,69%.

Priključitev oziroma prevezava MKČN na hišno kanalizacijo je predvidena z 10m dolgo PVC cevjo (Ф150), priključitev čistilne naprave na električno omrežje pa se izvede preko 10 m kabla položenega v PVC cev v zemlji. Izpust iz čistilne naprave je možen v bližnji odvodnik, v kolikor slednje ni mogoče, pa je možno ponikanje preko ponikalnic. Stroški investicije vključujejo izvedbo ponikalnic, kar pa je dražja izvedba z vidika investicije in vzdrževanja. Odločitev glede načina odvajanja (ponikalnica, površinski odvodnik) se opredeli glede na terenske razmere, lahko tudi v občinskih prostorskih aktih.

Primerjava investicijskih stroškov preračunanih na PE:

cistilne18

Primerjava obratovalnih in vzdrževalnih stroškov preračunanih na PE:

cistilne19

Primerjava celotnih stroškov preračunanih na PE

cistilne20

cistilne17

Iz ekonomskega zornega kota primerne vse čistilne naprave razen nepretočne greznice, saj slednje le v izrednih primerih (redko praznjenje) omogočajo ekonomsko učinkovito izvajanje odvajanja in čiščenja odpadnih voda.

Svoj razmislek v Programu zaključujejo s sledečo mislijo:

Navedena analiza stroškov in simulacija procesa odločanja je izvedena na danih splošnih podatkih z namenom predstavitve procesa odločanja za posameznega investitorja. Prikazani izračun in proces odločanja ne more nadomestiti dejanske primerjave stroškov in pričakovanih stroškov, ki jih bo individualni investitor ocenil v svojem lastnem odločitvenem procesu.

5.  Sofinanciranje izgradnje MKČN

 

6. Odnos lastnik MKČN in izvajalec Gospodarske javne službe

 

7. Uporaba MKČN

Da bo ČN delovala kar najbolje, moramo upoštevati nekaj pogojev uporabe. Kaj ne sodi v ČN:

  • razne krpe in tkanine,
  • osvežilni robčki (ki v vodi ne razpadejo),
  • palčke za ušesa,
  • damski vložki in tamponi,
  • lasje,
  • razni drugi odpadki (kondomi …)
  • jedilno in drugo olje (pred ČN potrebno namestiti lovilec maščob
  • ostanki hrane (oddajte jih v zabojnik za biološke odpadke ali na kompost),
  • razna čistila in dišave (uporaba naj bo v zmernih količinah, ali se jim celo odpovejte),
  • strupi
  • zdravila
  • deževnica in voda iz drenaž
  • gnojnica in drugi živalski odpadki
  • odpadne vode iz predelave mleka, sirotka
  • klavnične odpadne vode in takšne v veliko koncentracijo krvi
  • ostanki barv in lakov, škropiv
  • večje količine alkohola in kisa
  • uporaba agresivnih čistil na osnovi kislin, ki niso biorazgradljiva in so na embalaži označena z X
  • lugi, agresivna pralna sredstva, belila, varikina, čistila, ki uničujejo bakterije,…
  • industrijska odpadna voda, ki običajno potrebuje kemijsko nevtralizacijo
  • naftni derivati
  • izpiranje vodnih filtrov namenjenih mehčanju vode

Priporočila:

  • Največ do 2 pranji perila na dan (če je le možno preko noči)
  • Uporabljajte isto vrsto pralnih sredstev, če je le mogoče tekoča, saj se ta lažje razstopijo
  • Čim manjša uporaba čistil za odstranjevanje vodnega kamna

8.  Komu je ta predstavitev namenjena

Namenjena je predvsem prebivalcem območij, ki jih kanalizacija iz kakršnega koli razloga ne bo dosegla kot pomoč pri izbiri z namenom predstaviti razpoložljive tehnologije čiščenja odpadnih voda in zakonskih zahtev ob tem. Prav tako tudi drugim, ki jih problematika iz kakršnih koli razlogov zanima. Pripravljena je poljudno, brez zahtevnih znanstvenih razlag načinov delovanja.

9.  Viri

V kolikor ni drugače omenjeno v samem besedilu so kot vir slik in podatkov uporabljene spletne strani proizvajalcev in prodajalcev MKČN, spletne strani izvajalcev GJS, komunalnih podjetij, spletne strani Ministrstva za okolje in prostor, Uradnega lista, Komunalne zbornice